Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

sofija · Pridružen/-a: 16.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 85

Brezimeni in vsi ostali soborci!
Jaz sem že tretji teden v "obdobju praznovanja". Sprejemam čestitke, pečem peciva (samo zdrava, da se razume), sprejemam in dajem. In tako kot si napisal, se popolnoma strinjam. Vsaka zmaga je naša skupna zmaga! Tvoja, moja, naša... Pešačim ob Dravi, odkrivam nove poti, občudujem stvarstvo narave in se čudim vsej lepoti. Boj je bil dolg več kot desetletje, že prej pa so prihajala opozorila. A jih nisem razumela. Morda tudi nisem hotela. Eni potrebujemo pač več lekcij in časa.
Na koncu pa le kakšno lekcijo osvojimo. Vsaka čast našim "učiteljem".
Vsem lepe pozdravčke od prerojene in cvetočo pomladne Sofije

sofija · Pridružen/-a: 16.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 85

Dragi forumovci!
Že nekaj dni razmišljam ali naj sploh še kaj napišem. Meni se je po pol leta žal moj virus aktiviral. To pomeni, da terapija ni bila uspešna. Pred pol leta je kazalo več kot obetavno. Vseeno pa moj primer ni vzorec za vse. Nekateri so in ste ozdraveli in ste že več let negativni. To pomeni, da se splača zdraviti, vztrajati in se boriti. Jaz še od terapije nisem čisto prišla k sebi pa sem ponovno na tleh. Tokrat zelo boleče. Te mesece sem živela brez strahu, sem praznovala, se potepala... In za nič mi ni žal. Morda si kdo, ki je spremljal mojo zgodbo misli, da sem praznovala prehitro. Niti približno!! Praznovali smo jaz in vsi moji, ki so mi stali ob strani. In to iz srca!
Nauk moje zgodbe je, da nikoli ne čakaj na jutri, praznuj in veseli se zdaj brez misli na prihodnost. Ta pride sama. Meni je prinesla očitno nove boje. Vsaj nimam dileme, če se naj zdravim. Zdravil zame ni. Morda bo prihodnost prinesla kaj novega. Morda bo to čudež. Vsem želim obilo volje in moči. Pa nič mi ni žal, da sem imela eno leto terapije za nekaj mesecev življenja brez strahu. Treba je slediti svojim občutkom in zaupati in v nekaj verjeti. Brez vere in upanja je življenje zares prazno.
Vaša Sofija
PS Nisem dodala nove teme. S C-jem se še vedno razhajam!

leksi · Pridružen/-a: 06.03. 2008, 20:02 Prispevkov: 33

Draga Sofija pravkar sem prebrala tvoje sporocilo.Tako mi je hudo zate,ne morem verjeti.Iz tvojih prejsnjih pisanj dobro vem koliko si pretrpela med terapijo in kako srcno si se borila,spomnim se tvojih odgovorov na moja vprasanja in tvojega bodrenja.Vem,da ni besed,ki bi te lahko potolazile ampak vedi,da so moje misli s tabo.Ne vem kaksna je moznost za ponovno ozdravitev pri tebi ker pravis,da zate ni zdravil.Ne razumem popolnoma,kaj pa ponovna terapija?Ni mozna?Draga Sofija prosim ne obupaj dokler je zivljenje je upanje!Ce bos lahko oz.bos imela voljo prosimpisi se kaj,da vidim kako je s tabo.

bezimeni · Pridružen/-a: 23.05. 2007, 15:20 Prispevkov: 84

Draga Sofija,
ne moreš si predstavljati kako mi je žal. Tudi sam sem večkrat razmišljal kaj bo, če pri meni terapija ne bo uspešna in se virus vrne. Že samo razmišljanje o tem mi je bilo tako neprijetno, da sem misel na to nekako potiskal na stran. Ne vem kako si se ti počutila po tem ko si že mislila, da je konec, ampak sam sem občutil najprej veliko olajšanje, potem… potem pa sem ugotovil, da tiste brezskrbnosti od prej ni več in je nikoli več ne bo. Kajti če je ta bolezen kaj spremenila je utrdila moje spoznanje o naši krhkosti in nezmožnosti določanja lastne usode. To mi je bilo sicer jasno že prej ampak občutil sem pa to prvič tako zelo, da me je to zaznamovalo verjetno za vedno. Sicer pa moram sam tudi še hoditi na letne kontrole, ker imajo zdravniki premalo izkušenj z tem zdravilom, da bi lahko trdili da si 100% ozdravljen. Virus se lahko aktivira tudi po 5-ih, 10-ih, mogoče 15-ih letih, ne vemo še. V medicini velja nekako, da je potrebno rezultate novega zdravila spremljati nekako 20 let, da bi lahko veljalo, da zadeva zares funkcionira. Dvajset let je pa malo predolga doba, da bi jo človek preživljal v napetosti in pričakovanju končnega odrešenja. Ker, namreč, končnega odrešenja ni, draga Sofija, o tem sem trdno prepričan. Je samo ta dan, pa čeprav še tako čemeren, kot je danes. Samo to imamo in v tem se moramo naučiti uživati. Nihče nam ne garantira ničesar, niti tega, da se bomo varno vrnili domov iz naših podivjanih cest, niti tega, nam ne bo na glavo padla opeka iz strehe med sprehodom po mestu in niti tega, da že zdaj nimamo kakšnega virusa, za katerega še znanost sploh še ne ve, kot je bil primer z HCV.
Čutim, da te že poznam in da vem iz kakšnega testa si, zato upam, da te spoznanje o povratku virusa ne bo potrlo in boš ohranila to čudovito duhovno moč, ki jo poseduješ.
Morje dobrih želja in globok poklon ti pošilja,
tvoj vdani Bezimeni.

ninocka · Pridružen/-a: 19.01. 2008, 10:28 Prispevkov: 34

Draga Sofija!

Res mi je žal, da se je prav tebi to zgodilo, po drugi strani pa, kot pravi Bezimeni in kot sem te sama spoznala preko tvojih objav na forumu, ravno ti gotovo ne boš obupala, čeprav se ti mogoče zdaj zdi tako. Je pa vsekakor bolje, da si nam sporočila, vsaj z mojega stališča. Sama sem vedno raje vnaprej pripravljena na najhuje in v zadnjih 8 mesecih, odkar sem začela terapijo, sem zaradi ugodnih rezultatov zdravljenja včasih že preveč prepričana v to, da bo čez 4 mesece vsega konec. No, na pregledu pred nekaj meseci, ko je bil PCR izvid, kot vedno, negativen, mi je zdravnica, kot bi me hotela postaviti na realna tla, rekla, da bo seveda treba počakati na izvide krvi leto in več po koncu zdravljenja... Zdaj sploh ne razmišljam več o tem, da bi se pozdravila, če se bom, pa toliko bolje. Terapija pa ni zaman, ker je tako vsaj v času zdravljenja virus na minimumu...
Sofija, drži se!

Nina

sofija · Pridružen/-a: 16.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 85

Dragi forumovci!
Hvala ti Leksi, Brezimeni, Ninočka, Eli. Jaz sem še vedno na trdnih tleh, morda sem samo malo hitro padla tja. Seveda se bom pobrala. Pobiranje iz razsutega stanja pa je vedno malo bolj počasno. Sem brez terapije in tudi nimam nobene želje po njej. Moj genotip 1b živi svoje življenje. Jaz pa skušam najti smisel v tem, kar mi je ostalo. To je že moja druga brezuspešno končana terapija. Pa da ne pozabim še dve prekinjeni. Trenutno sem utrujena. Vaše besede so me ganile in čutim, da nisem sama. Nisem se vdala in tudi nihče od vas se ne bo. Borba traja dalje. Puško v koruzo bomo metali jutri ali kasneje. Danes še ne. Jutri pa bo nov dan. Ostajam z vami, skupaj gremo naprej.
Vaša Sofija

leksi · Pridružen/-a: 06.03. 2008, 20:02 Prispevkov: 33

Draga Sofija tate pa lahko recem samo,da si clovek z veliko zacetnico,tvoje pogumne besede so mi prav ogrele srce.Kljub tezavak,ki te spremljajo ostajas pozitivna,malo je takih.Lep pozdrav in pisi se kaj

sofija · Pridružen/-a: 16.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 85

Dragi soborci!
Počasi se pobiram, čeprav je moje razpoloženje zelo spremenljivo. Zadnjih nekaj dni sem kar dobra. Obupala seveda nisem, malce že delam načrt kako se bom lotila nadaljevanja razhajanja s c-jem. V zadnjih tednih sem toliko jokala, da še sama ne morem verjeti, od kod toliko solz. Vsi mi, ki smo skupaj na tem forumu, živimo v zavetju drug drugega. Tudi če se ne poznamo in se morda nikoli ne bomo spoznali. Tople besede, ki jih beremo in pošiljamo so morda tisto, kar nas v nekem trenutku dviguje. Vsem pošiljam tople objeme, vsi vemo, kako dobro denejo.
Vaša Sofija

Sandra · Objavljeno: 05 Nov 2008 04:09 Naslov sporočila:

Lep pozdrav Sofija in ostali na forumu.Malo z strahom malo z sramom vam pisem.Uzrok srama in straha je moje nejavljanje na form.Spremljam vas vse,kadarkoli imam dostop do računalnika a to je večinoma v službi. Zdaj vam pisem tud iz službe,namreč sem nočna in imam mir z ozirom na uro i mora biti. Ne vemki naj začnem toliko tega se mi je dogajalo. MORAM VAM pa povedati da se v vsakem primeru strinjam z Sofijo glede nas,kateri smo okuženi,ste bili in kateri se zdravimo da brez vas,nas,bi bilo dosti težje.Kadar koli mi je bilo hudo in nisem imela podpore sem vas poiskala na forumu in ste bili tukaj.Eli,bezimeni,Sofija Miha in vsi ostali.Skozi sem brala spodbudne nasvete,eni drugim stojite ob strani in se bodrite.Draga moja Sofija.Da semokužena z hcv semizvedela leta 2005.Zdravim se od leta 2006. Prvo pri Baklanu v MB.potem pri Lesničarju v Celju.In se vedno sem okužena.Sicer virus mi je padel z 750000 na 541.V MB. me jeBaklan odslovil po 6ih mesecih zdravljenja in virusnega bremena 250000,češ da sem v dobri jeterni kondiciji in da ko se mi zopet poslabsa lahko pridem na kakšno dozo interferona tolko pač da se mi jetra održujejo.Nasedla bi mu če ne bi bilo Eli.Že naslednji teden sem se začela zdravit pri Lešničaru.nJEGOV PREGOVOR JE TA do konca ali pa nič.Revež se je trudil in trudil da me spravi na nulo,no pa skoraj mu je uspelo pa ni slo.Prejsnji mesec sem prenehala hvala Bogu po eni strani jemat zdravila insem ostala z 541imi klinčevimi virusi.Rekel mi je tisti kaj nisem želela slišati.Namreč zaradi velike obremenjenosti krvi z interferonom in ostalimi kemikalijami sem naredila pauzo za 3 mesece.Svet se mi je podrl.Bala sem se in se vedno se bojim kaj bo naprej.Sofija in ostali padla sem v takšno depresijo da sem ostala skoraj brez vseh,katere imam rada in me imajo radi.Živčna,sovražna histerična sem odganjala ljudi,kateri so mi želeli pomagati.To me je pahnulo se globlje da sem se začela sama sebi smiliti.Svasta.Namesto da zbiram energijo za naprej jaz jo izgubljam samopomilovanjem in se globlje padam.Potem zberem moči in odprem forum.Zagledam same spodbune besede in bodrenje vas vseh.Hvala vam,ker ste še vedno tu,ker se niste izgubili upanje in vero v ozdravitev vas nas vaših svojcev,otrok.Hvala da niste takšni kot jaz in hitro ne obupate. Poglej Sofija nisva same imamo nase angel varuhe.Mihota,Eli,bezimenoga in vse ostale,na forumu.Grem do konca magari da bom cela skurjena.Vas pa lepo prosim bodite tukaj ne hodite nikam,ker vas rabimo.Opravičujem se na mojem dolgem monologu.Očitno sem ga rabila da vržem vse ven kaj sem držala mesece mojega neoglasevanja.Pomagalo mi je.HVALA.

michael · Objavljeno: 06 Nov 2008 17:44 Naslov sporočila:

Prav hudo mi je brati o vaših neuspelih poizkusih, ker vem koliko volje je treba vložiti v zdravljenje in šele iz vašega pisanja sem videl, da niti ni toliko uspešno.
Upam, da najdejo kakšno novo zdravilo, ki bo bol uspešno.
Še vedno sem z vami čeprav se tudi jaz nekaj časa nisem oglasil.
LP Miha

sofija · Pridružen/-a: 16.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 85

Draga Sandra!
Včasih sem mislila, da človek ne prenese toliko žalosti in skrbi. Pa ugotavljam, da sploh ni tako. Prenesemo ogromno in še več. Jaz sem se začela pobirati. Od samega strahu po septembrskem pregledu in dobljenih rezultatih sem postala prava živčna razvalina. Jokala sem, jokala, bila nervozna in mislila sem že, da se bo to slabo končalo. Pa sem se malo pobrala skupaj. Živa sem, virusno breme je nizko. Napravila sem si načrt, kako bom dalje. Nekaj korakov sem že naredila. Res sem vsak dan grozno utrujena. Pa preživim. Z mojim zadnjim izvidom sem seznanila kar najmanjše število ljudi. Še mami in bratoma nisem povedala. Zato pa sem napisala vam, ki se beremo, mislimo in vemo kaj pomeni strah. Če bi seštela vse svoje strahove bi morala biti že mrtva. Draga Sandra, o Baklanu ne bova več razmišljali. Bog ve, zakaj nama je prišel na pot in so se nato naše poti spet razšle. Obe sva našli neko drugo bilko, ki sva se jo oprijeli. In tako bova živeli dalje. Saj ni nujno, da najino virusno breme spet raste. Jaz sem sedaj v fazi, ko si želim, da če se me ta virus že tako prekleto "drži", naj bo vsaj čimbolj počasen. Jetra je treba čimmanj obremenjevati, potem pa se bo že še našla kakšna rešitev. Jaz sem trenutno na homeopatiji, ker sem potrebovala najprej nekaj, da me strah ne bo obvladal. Današnji dan je že boljši kot je bil včerajšnji. Draga Sandra, drži se. Eli ima mojo številko. Če jo želiš, me pokliči. Res je le to, da naju žalost in strah ne smeta obvladati.
Sem pa zelo vesela, da je Miha pretekel svoj maraton in nam vsem s svojo vztrajnostjo dokazal, da smo vsi sposobni vsega. Samo obupajmo ne! Vsem vam pošiljam ljubeče objeme, vaša Sofija

ELI · Objavljeno: 22 Dec 2008 22:07 Naslov sporočila:

Sofija,

Berem tvoja zadnja sporočila in občudujem tvoj optimizem, tvojo moč in predvsem neko toploto do sočloveka,ki je dandanes tako zelo primanjkuje. Vesela sem,da sva se spoznali (vsaj po tel.), osebno se pa še bova. Veliko si pretrpela ampak nisi obupala kljub temu,da se nisi pozdravila. Ampak se boš -jaz to verjamem in čutim. Drugo leto bodo nova zdravila - tako sem bila obveščena pred kratkim in upam,da bo to rešitev zate in za vse, pri katerih je bilo zdravljenje s to terapijo neuspešno. In ker vem,da si borka po srcu, ti bo uspelo, ker ti mora.

Želim ti vesele praznike in upam,da se drugo leto vidiva....
Very Happy

bezimeni · Pridružen/-a: 23.05. 2007, 15:20 Prispevkov: 84

Draga Eli, Sofija in ostali sotrpini,

ne morem verjeti, da je že spet leto naokoli, ko smo si takole voščili in želeli vse najboljše. V tem letu smo zabeležili nekaj uspehov, pa tudi nekaj neuspehov, tako kot pač je v življenju. Sofija, Barbara, Sandra le pogumno naprej tudi vaš čas bo prej ali slej prišel. Mi vam bomo stali ob strani, kot vidite imamo na forumu okrepitev - vrnil se je Luka in ni vrag, da se nekaj njegove prekipevajoče energije ne bo prelilo tudi na vas. Dražimo za vas!

Eli, naš Angel, tebi pa še pošiljam prav posebno tople želje, da se bi tvoje zdravje vrnilo, če kdo si to ti zaslužiš!

Srečno vsem!

Bezimeni

Luka · Objavljeno: 24 Dec 2008 17:27 Naslov sporočila: Hehe

Hej bezimeni !

Če bi se dalo, bi jo jaz kar razdajal, tolk mam energije.... Smile

Ja v novem letu pa upajmo na čimmanj HCVja in da bo gas akcija !

SAMO DRŽAT SE TRDO, PA BO !

Cool

sofija · Pridružen/-a: 16.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 85

Dragi moji soborci!
Jaz si za vse nas v današnjem belem zasneženem božičnem prazniku želim, da bi toploto srca delili z drugimi. S tistimi, ki so bolni, trpijo, so osamljeni in mi vse te občutke poznamo. Vemo, kako težko je biti na tleh. Vsi pa tudi vemo, da je vedno pot, ki nam daje upanje. Morda nam kdaj daje upanje že samo branje nekega sporočila neke osebe, ki je sploh ne poznamo. Tu na forumu se beremo, nekateri tudi pišemo, si vlivamo upanje. Naj ostane še tako naprej.
Jaz nam vsem želim zdravja in moči. Nam, ki se nas virus trdovratno oklepa želim, da se končno enkrat že loči od nas. Vsem, ki ste se z njim že ločili pa moč, da skrbite zase še naprej.
Praznujmo, nazdravljajmo in se veselimo. Jaz že leta nazdravljam z vodo in se mi to zdi popolnoma normalno.
Eli, naju čaka srečanje v letu 2009! Se že veselim!
Sandra, drži se!
Vsi, ki se zdravite, borite se naprej!
Miha, teci še za nas!
Brezimeni, bodi nam moč!
Barbara, nisi sama!
Luka, ti pa malo vplivaj na te nore viruse, da pocrkajo!
Vsem lepe božične tople pozdrave in zdravilne objeme od Sofije

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli