|
HCVJEVCI HEPATITIS C - UNIČIMO GA !
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
makaki
Pridružen/-a: 01.08. 2008, 16:02 Prispevkov: 12
|
Objavljeno: 10 Okt 2008 09:16 Naslov sporočila: v kratkem grem na pregled k zdravniku |
|
|
ODKAR VEM DA IMAM TE VIRUS JE 8 LET MINILO PA ŠE NITI ENKRAT NISEM BIL NA PREGLEDU SEDAJ SEM ZAMENJAL ZDRAVNIKA PA ME JE NAPOTIL K INFEKTOLOGU.NE VEM KDO MI LAHKO POMAGA DA PREBRODIM VSE TO.TRENUTNO SEM ŠE BREZ ZAPOSLITVE IN ŽIVIM OD SOCIALNE POMOČI IMAM PA 16 LET DELOVNE DOBE.PA ŠE SAM SEM.
NAJBOLJ SE MI ŠE SPLAČA UMRETI. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ELI Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 18:14 Prispevkov: 824 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 10 Okt 2008 11:54 Naslov sporočila: |
|
|
Živjo Makaki,
Vem,da se počutiš brezupno in misliš, da ni izhoda iz vsega kar te je doletelo. Verjemi mi, da se splača potrpeti in stvari se potem začnejo urejati. Najprej se moraš pozdraviti in 1.korak si že naredil. Ko boš opravil preglede na infekcijski nam sporoči kakšna je situacija in če boš potreboval nasvete ali ti karkoli ne bo jasno, smo mi tukaj in razložili ti bomo vse kar te bo zanimalo.
Nikar ne obupuj, tukaj na forumu ti bomo pomagali in vedi, da nisi sam. Lahko me pokličeš tudi na gsm, ki je v mojem profilu.
Moraš se zavedati,da nisi sam in nikar ne razmišljaj, da je konec vsega, ker imaš HCV. Ni, veliko ljudi se pozdravi, pomagamo si med seboj in se vzpodbujamo.
Drži se in javi se še kaj....Eli |
|
Nazaj na vrh |
|
|
makaki
Pridružen/-a: 01.08. 2008, 16:02 Prispevkov: 12
|
Objavljeno: 11 Okt 2008 12:39 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za v vtpodbudo.Če me kdo hoče dodati na MSN je v mojem profilu.
Lep pozdrav |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sofija
Pridružen/-a: 16.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 85
|
Objavljeno: 20 Okt 2008 16:00 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljen Makaki!
Tudi meni se zdi, da mi je za umret. Pa saj ne moremo kar tako umreti. Boriti se moramo. Težko je tudi meni, ker sem stalno utrujena, služba prenaporna, očitno pa dajem vtis, da sem rajska roža. Ker ne stokam, sem v istem paketu kot vsi ostali. Doma polno dela, jaz pa rahlo brez volje. Življenje je očitno boj, na trenutke skoraj mesarsko klanje. Vredno pa je vzdržati današnji dan, da sploh vidimo, kaj nam prinaša jutrišnji. Vem, da ti je težko. Danes je zunaj sonček. Tudi to je nekaj. Življenje očitno ni nič velikega ampak drobni trenutki, ko čutimo, da nismo sami. In nisi sam! Mnogo nas trpi in hodimo skozi življenje, padamo in se zopet dvigujemo. Bodi pogumen in se bori!
Toplo te pozdravlja Sofija |
|
Nazaj na vrh |
|
|
michael
Pridružen/-a: 25.05. 2006, 12:39 Prispevkov: 129 Kraj: za gmajno
|
Objavljeno: 20 Okt 2008 17:19 Naslov sporočila: |
|
|
Živjo Makaki
Prva stvar ,ki si jo zapomni vtepi v glavo VREDNO JE ŽIVETI ne umreti.
Tudi jaz sem mislil da sem bil v brezupnem položaju, ko sem izvedel da sem okužen z HCVjem ni lahko vem ni pa brezupno, ko boš dal vse skozi in boš zopet OK boš pa videl, da je življenej spet lepo.
Samo ne obupaj povej, prašaj tukaj na forumu je skoraj vedno nekdo,ki ti bo zveseljem pomagal tako kot so meni
LP
miha |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mare
Pridružen/-a: 15.11. 2008, 15:30 Prispevkov: 2
|
Objavljeno: 22 Jan 2009 11:03 Naslov sporočila: Dragi Makaki |
|
|
Ja tud jas sem mislil da se mi najbolj splača umret - pa ko malo čekiraš stroške pogrebov te skoraj kap! He he he!
Za ta dnar grem raje na morje na eno čudovito obalo in uživam.
En moj kolega ki je imel življenje res v k...je skušal narediti samomor. Malo samo da dobiš občutek: sam, starša ga nista hotela in sta ga zavrgla ob rojstvu (imeli so stik samo ga odkrito nista hotela), v šoli ni bil ravno najbolj dober, zapadel je v slabo družbo,... Problem je bil, da je vrv bila premjhna za njegovo težo in se je sredi delanja samomora strgala. In potem je šel po pištolo??? NE. Od takrat naprej ŽIVI polno življenje ne glede na to kako sr...mu prinese življenje. Njegova zgodba mi je pokazala, da je najpomembnejše v življenju življenje samo. Tudi jaz sem na kakšne bedarije pomislil, ko mi je vse obrnilo hrbet - ampak NE. Dokler sem tukaj bom živel to življenje v POPOLNOSTI - z dobrim in slabim.
Ko je moja tašča umirala zaradi kožnega raka, sem bil enkrat pri njeni postelji in jo držal za roko. Rekla mi je: Kako si ti mlad! In v načinu govora je bilo jasno slišati, da bi za vse na svetu zamenjala ta beden obstoj in čakanje na smrt. Takrat sem videl koliko je res vredno življenje in bilo mi je hudo za njo.
ŽIVIM...kjub vsemu ŽIVIM...Bogu sem že davno zameril za vso sranje ki mi ga je namenil. zakaj ravno meni P...ti...M...ampak zaradi vsega mu rečem: Bring it on!!!!! Jaz sem tu in boril se bom do zadnje sekunde!
Lepo bodi
Mare |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ELI Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 18:14 Prispevkov: 824 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 27 Jan 2009 10:27 Naslov sporočila: |
|
|
Živjo Mare,
Tako razmišljanje je pravilno. Ne smemo se kar predati in obupati. Saj vem,da pridejo trenutki, ko človek obupuje in ne vidi izhoda ampak vedno se najde kakšen izhod. To sem videla pri sebi, ker sem se kar nekajkrat v življenju znašla v situaciji, ko sem bila prepričana, da nimam več izhoda, da sem stisnjena v kot in nič ne morem. Ampak nisem se pustila kot še mnogo drugih na tem forumu in se borila iz ure v uro, iz dneva v dan, iz meseca v mesec.... In na koncu človek ugotovi, da se je splačalo truditi in da ni kar za obupati.
Vedno je potrebno iskati izhode - v kakršnikoli situaciji kajti najhuje je, ko nič ne narediš in prideš do točke, ko se zares ne da več nič popraviti, pozdraviti....
Zato vsakemu svetujem - POTRUDITE SE, NE OBUPAJTE, NE PUSTITE SE PREMAGATI VIRUSU.
Pozdravček..... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|