Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

karin · Gost

OJ, ves vesela sem da ti je uspelo in da se super pocutis.Me pa nekaj zanima,kako to da ti uzadnic ni uspelo?A si nisi zabodla prav?Ker sm mamo uprasala,saj sem ti rekla da dela kot med.sestra,pa pravi da je lahko in da naj ne panicarim,kako se zgodi napisi mi prosim.Ker jast sem leva za te stvari...Zelim tebi in tvoji druzini lepo nedeljo....Pa poklici kaj....LP Very Happy

ELI

Sandra,

Super, da se dobr počutiš - sej sem ti rekla, da bo vsaka injekcija lažja ....na koncu jih boš pogrešala...ha,ha....Mal heca mora bit, drugače se nam bo utrgalo a ne?
Pa ne mi preveč žurirat!!! ha,ha.....Resno, pazi - organizem mora tudi počivati. Pa sej to veš - si pametna punca.

Lep pozdravček.... Wink

Sandra · Objavljeno: 10 Dec 2006 16:20 Naslov sporočila:

ja evo končno i mene znova na forumu.Z ozirom da me ni bilo dolgo se takoj opravičujem na mojih računalniških napakah.Eli hvala da si se potrudila da me registriraš.Takoj vam bom začela poročat o mojem zdravljenju in počutju.Kaj se zadeva telesnega počutja je še dokaj vredi razen da mi je začelo padati število levkocitov,kar pomeni da sem bolj dovzetna na infekte oz.da mi je imunski sistem slabši.No jaz se s tem ne obremenjujem,ker vem da je to normalno po taki terapiji.Skušam z sajem in c vitaminom to nekak uravnovesit.Zdaj 14.ega imam kontrolu pri infektologu in mi bo vzel kri katero bo poslal v Ljubljano na količino virusa oz.s tem bo ugotovil če je virus začel padat.Držite mi pesti.Zdravim se pa že 4 mesece.Povedala sem vam da sem telesno vredi.No kolko sem telesno vredi sem psihično v totalnem k....IZGLEDA DA ME JE ZAČELA kar fajn psiha mantrat.Ljudje,nič vam ne bom pretiravala ampak vam pišem resnico.Začelo me je mantrat kakih pol meseca en mesec.Ne vem zakaj ampak vsako večer okrog 19 dobim izbruh neustavljivega joka,kater traja kako uro.Potem že postanem agresivna in že pakiram stvari da se selim iz bajte.Verjemite da bi to naredila če bi mi Jože to dovolil.Morem vam povedat da so to za njega črni dnevi.Seveda tud za mojo hčerkico.Na začetku sem se kulirala,ker sem pri sebi mislila da mogoče rahlo izkoriščam zdravljenje in da se že avtomatsko tako obnašam,ker poznam stranske učinke a to so tisti katere jaz imam.Na koncu sem ugotovila da ne izkoriščam situaciji ampak da sem res v k....Ugotovila sem to,ker sem se začela zapirat v sebe bežim od ljudi že študiram o bolniški da se umaknem od folka.Moti me partner naj mi Bog odpusti lastni otrok in mi paše samota.Mobitel imam iklopljen,ker ne maram se z ljudmi pogovarjat.Ne vem kaj mi je.Strah me je.Strah me je dane izgubim ljudi,katere imam rada da se bodo naveličali mojih izbruhov in izogibanja od njih.To vam vse pišem da se približno pripravite na takšne stranske učinke no upam samo pri nekaterh in da povem Uni in Almi da ih čaka kar trnova pot tako kot mojega Jožea.Ampak nekaj vedite da se vseeno izplača potrpet.To bo tudi nehalo in bomo na koncu zdravi.Pridobili pa bomo še eno življensko izkušnjo in bomo znali cenit življenje in ljudi ne glede na to gdo so in kaj so ali majo hepatitis aids ali ne vem kaj vse.Zato apeliram na vse žene punce može fante da če mate v družini nekoga ki se zdravi z to našo terapijo in ima približne težave kot jaz mu stojte ob strani.Vedite da so to res zdravila in ne razvajenost in smiljenje sam sebi.Res so zdravila.Držim pesti za vse nas katei se zdravimo in kateri se boste.Boste videli da se bomo vrnili nazaj in pobrali.Eto tolko od mene ne morem više pisati ker me malo križ boli seveda od inekcije katero sem si sinoči dala.To je pa nič v vsporedbi z mojo psiho.Nočem vam se smilit in prosim da ne,ker to so samo zdravila.Bodimo močni.JAZ SEM.

ELI · Objavljeno: 11 Dec 2006 14:25 Naslov sporočila:

Sandra,

Zelo dobr si opisala svoje stanje in vem,da ti je zdaj zelo težko ampak ti samo razmišljaj,da je vso to slabo počutje in psiha posledica zdravil,ki pa uničujejo virus in to je en velik,velik plus.
Prav je, da si napisala kako težko je tudi partnerjem bolnika še posebej, če na bolezen niso pripravljeni. Ti si po naravi optimistična in energična in boš vse to premagala,vem pa, da so obdobja ko bi človek najraje vse skupaj nekam poslal. Ampak gledati moraš cilj - OZDRAVITEV in misli na svojega moža, otroka in predvsem sebe. Midve sva se dosti pogovarjali in jaz ti predlagam, da se malo razbremeniš (pojdi malo na bolniško, spočij se ukvarjajj se čim takim, ki te veseli). Ti preveč garaš - veliko si v službi, pa družina in vse ostalo......Pri tej bolezni te včasih najmanjša stvar vrže iz tira,ki te v normalnih pogojih sploh nebi. Ampak to je normalno in tudi minilo bo.

Sandra, drži se, malo bolj počivaj (tudi telo rabi počitek) in seveda piši na forum....vse kar te teži, ko ti je hudo.....karkoli...

Lep pozdravček.....mislim nate in držim pesti, da ta depresija in razdražljivost čimprej popustita,ker vem kako hudo je lahko. Ampak to tudi mine - verjemi mi. Wink

michael · Objavljeno: 11 Dec 2006 19:45 Naslov sporočila:

Sandra držimo pesti,lepo tudi da imaš že 4ri mesece za sabo.jest nimam niti prve inekcije,danes sem dobil napotnico za hematologa, ker se mi je kri spet poslabšala.

Pa lep pozdrav vsem in čimprejšnje okrevanje .

alma · Pridružen/-a: 26.07. 2006, 12:53 Prispevkov: 44

Sandra, vsak dan ko gres zvecer spat je en dan manj, en dan si blizje zadnji dozi in cilju!
Verjamem da je tezko, ceprav sama tega nisem dala skozi, ker vidim pri fantu!
Ampak to so res zdravila, ki te imajo teh 6 mesecev pod kontrolo in unicujejo virus, ki se ocitno ne da brez boja! Ves da hcv je pa na slabem glasu, pa ja se ne bo kar tako predal, mora prej hudica pokazat, haha! Ampak ti si mocnejsa in ga bos premagala.

Tako si ze blizu koncu terapije, da sem vesela zate da si ze toliko zdrzala in ti res malo manjka! Drzim pesti da bo kriza minila, in upam tudi, da je virusa manj!

Zadnje case sem spoznala kar nekaj ljudi, ki so se odlocili za zdravljenje in potem po prvi injekciji ze obupali, da je pretezko, in se predali. Zato sem ponosna na vsakega ki ima toliko moci, da se odloci da 6 mesecev tezav ni prevelik zalogaj, da bi preostanek zivljenja preziveli brez hcv!
Se malo pa bo, Sandra!!!

ELI · Objavljeno: 12 Dec 2006 15:05 Naslov sporočila:

Točno tako Alma,

Ne smemo se predati - treba je vztrajati do konca,ker se da če le telo zdrži terapijo.
Glede tiste zadeve z eritrociti mi pa niso čist jasne - da ni anemija,ki se rada pojavi pri Ribavirinu? Naj pri naslednji kontroli vpraša kaj je to. Res je veliko stranskih učinkov pri katerih se nič kaj dosti ne da pomagati in minejo po končanem zdravljenju ampak vseeno je fino vedeti kaj se s človekom dogaja in infektolog mora to razložiti. Glede tega smo ženske bolj "tečne" ha,ha - več sprašujemo in tako je tudi prav.

Poglejte Michaela,ki bi se rad zdravil in rabi čimhitrejše zdravljenje in vem, da je pripravljen vse prenesti samo,da bi se že lahko začel zdravit. Ker sem ga osebno spoznala vam povem,da je res super tip in mi je zelo hudo zanj, ker ima take težave s krvjo.

MICHAEL, resnično držim pesti,da ti bojo pomagali na hematološki in da res čimprej pričneš z zdravljenjem,ker vem kako neznosno je čakanje, čakanje......tudi sama sem to doživljala in to zarad drugih razlogov.

Alma, res je,da eni zelo hitro obupajo in to je žalostno ampak nekoč se bodo verjetno še po glavi tolkli in verjetno se ne zavedajo resnosti bolezni .Nihče mi ne bo rekel, da se ne da zdržati 6 mesecev ali eno leto zdravljenja pa če je še tako hudo. Zdravljenje se prekine samo takrat,ko to odloči infektolog zaradi prehudih stranskih učinkov,ki jih telo ne zdrži več.

Lep pozdravček vsem.... Wink

Sandra · Objavljeno: 22 Dec 2006 20:47 Naslov sporočila:

Evo i mene folk.Alma Eli hvala vama na spodbujanju a tako kot sta same povedale smo lahko tisti kateri se zdravimo in vztrajamo na zdravljenju lahko ponosni sami na sebe da smo izdržali saj do zdaj.Bomo pa še naprej.Ne gre mi v glavo ko rečejo da je že po prvi dozi odnehal.No tiste upravičene toleriram kot so npr.slaba krvna slika itd.Namreč jaz do zdaj hvala Bogu nisem imela nobenih problemov zdravim se pa 4 mesece.No ne upam si trdit niti obsojat tiste,kateri ste odnehali na žalost niti ne trdim da vsak enako prenaša terapijo vsak drugače prenasa bolečine eni bolj eni manj.Moje težave z terapijo so se začele zdaj ampak ne zaradi slabe krvi ampak zaradi psihe.Da se ne bi ponavljala KAKŠNE SEM TEŽAVE IMELA sem napisala enkrat ko je bilo najhujše sem se takrat vsedla in vam napisala kaj čutim.Verjemite da mi je dosti lažje bilo.Da ne boste mislilili da sem takoj bila zdrava,kar še zdaj nisem,čutim pa da se vračam nazaj.Čutim da imam več energije.Dosti sem delala na sebi tako jaz kot Eli,katerame je mirila in bodrila vračala mi energijo.Mrem povedat da mi je Jože ogromno stoji ob strani in me tolerira da ne boste mislli tu pa tam me nekam pošlje.Alma Jože čisto isto dela tako kot ti.Bog ne daj ni niobeden copatarampak jaz sem bila samo za v posteljo.Ležala sem in si nisem mogla pomagat.Vsako večer ob uri napad joka.Svašta sem si rekla.Nisem to jaz.Eli mi je rekla da naj omenim moje stanje infektologu.Dal mi je nekka zdravila,katra jemljem že tretji dan a ja zdravila so antidepresivi in sem že bolj umirjena ali si mogoče sugestiram.Edino ko vzamam zdravilo ni je malo slabo imam vrtoglavico no takrat se vležem in je po uri ali dvah boljse.Ha ha ha ha še interferon me ni tako vrgel kot ta eden brezvezni antidepresiv.Vse v vsem vam to pišem da vam povem da vsaka bolezen se da premagat z pomočjo samega sebe.V tistem najhujšem času ko sem plula po moji samopodobi kosem se sovražila ko sem si hotela kožo slečti ko sem zagledala kroge od interferona in se čutila kužnom za ne v svet.Izgubila sem meni zelo pomembno osebo.Zmojimi dejnji in vsem pizdarijam sem dosegla to da da so me še tisti najbližji začeli od strani opazovat in so se bali ali lahko kaj rečejo ali ne.Vem kaj boste rekli torej niso pravi prijatelji .O ja so.TUD LJUDJE SO.Ljudje pa tudi imamo plafon tolerance.Zabavala sem se sama sabo kopala se v lastnem samopomilovanju in se obrnila.Zagledaala sem sran od mene so stali moja družina in prijatelji in me opazovali.Takrat sem se zavedla da ih potrbujem in da me imajo radi in da mi želijo pomagat samo ih ne spustim blizo potem pa šimfam kako sem sama in da mi nihče ne stoji ob strani.KAKO KO JIH VSE beg odrivam.Zato apeliram na vse,kateri imate podobne probleme sabo pustite družini prijateljom staršom pustite da vam pomagajo.Ne čakajte in se nemislite da bo kar tak nehalo ko bo konec terapije a ne,hvala Bogu se bomo pozdravili z virusom lahko pa nosimo posledice na psihi.Ne zapirajmo se vase ne izklapljajmo telefone in kar je najbolj pomembno si še sami skušajmo pomagati.Ne čakajmo bližnje.Mi edini najboljše vemo kaj rabimo in kaj želimo.Jaz sem na dobri poti da pridem iz trga pekla ven,ker to vam je ljudje res pkel.Uspelo mi bo.Alma,Una vztrajajta vem kaj preživljata samo jima ne dovolita da vaju odrineta stran od sebe.Rabita vaju,tako kot vsak človek rabi bližnjega, toplino,lepo besedo.tudi na vse apeliram enako.Zdaj si pa grem vbrizgat inerferon.Pa bo 10000 malih satanov manj.hahahaha.

ELI · Objavljeno: 23 Dec 2006 12:08 Naslov sporočila:

Sandra,

Tako dobro si opisala psihična stanja,ki se lahko pojavijo med zdravljenjem,da nimam kaj dodati. Ker se večkrat slišiva vem kako težko ti je ampak kljub temu uspešno premaguješ psihične krize,ki so včasih res hude in je težko opisati kaj vse se ti takrat dogaja, kako bi najraje pobegnil sam od sebe, kako prizadaneš svoje najdražje, kako bi najraje vse skupaj nekam poslal....Ampak kljub temu vztrajaš ker veš,da z vsako injekcijo in tableti ubijaš virus, veš,da je to bolezen, zdravila, da to nisi ti in predvsem se zavedaš, da bo to minilo in ne bo trajalo celo zdravljenje.

Drži se .....full si pogumna in vztrajna
Pozdravček tebi in tvojemu dragemu in seveda mali Zoji..... Wink

Sandra · Objavljeno: 23 Jan 2007 21:22 Naslov sporočila: vztrajajmo

Končno mi je uspelo nabrati moči in premagati mojo lenobo ali ne vem kkako to da definiram,ker po drugi strani mislim da to ni lenoba ampak mogoče kanček moje depresije in vsi dobro vemo da ko smo v depresiji nismo sposobni niti se pogovarjat.No jaz sebe prepričujem da nisem v depresiji in tako se tudi obnašam mogoče celo malo preveč euforično in to kžem z mojo mogoče preterano dobro voljo in češ samozavestjo.Dobro došli v svet maškarade.Nabijem si masko in hodim z njo.Poglejte nič mi ni.Pomaga pa.Al sem tako močna al pa nisem normana.Hahahaha.Dokler nisam zbolela z hcv nisem znala cenit življenja niti ljudi.Bila sem dokona in sem mislila da je katastrofa če si ne morem kupiti pri plači nekakšno cotiko čeprav bi mi stala v omari za število.Gledala sem površinsko na ljudi češ pslušam vas obrnula bih se in pozabila na njih.Življene nisem gledala realno.Poztivno.Če sem včasih mislila da ne izgledam dovoljno lepo sem si cel dan pokvarila z mojo nejevoljo in zasrupljala okrog sebe bližnje in sodelavce.Potem sem zbolela.Glej glej kako sem se spremenila.HVALA BOGU.vSI TI LJUDJE kateri so se me izogibali me naenkrat iščejo in se želijo z mano pogovarjat.Pravijo da im oddajam pozitivno energijo.Zakaj.Hej to ni pozitinna energija to je življenje onako kakršno je.Krasno.Bodi to kar si.Zakaj vam to pišem.Še vedno ne vem ki je vprašaj.To vam pišem da vam povem da se enkratno počutim.Še vedno sem na terapiji.Sicer sem začela malo hujšat ampak se ne obrenjujem stem.Apetit mi je padel pa kaj.Nisem več v taki depresiji verjetno zaradi antidepresivov in moje volje.Pikam se vsakega petka in dobro prenašam edino po trebuhu imam kroge od inekcij da sem sana sebi smešna.Karin oprosti da se ti nič nisem javljala vem pa da me boš razumela.Vesela sem za tvojega sineka tako kot za tebe in tvojo družino da je vse vredo in da ni pozitiven.Kaj pa tvoj mož.Vesela sem da si se podala v boj proti tej naši nadlogi in prosim te vztrajaj.Držim pesti.Edino te prosim da ne bodi previše nežna z belimi haljami udari od mizo in ne pusti se jim zajebavati.Petra zelo sem vesela da si na našem forumu,ker takšne kot si ti rabimo.Bojevnike in pozitivce.Michael ne obupaj in ne vrži puške v koruzo.Rovaj do konca.Kaj ti je Matičičeva rekla kaj naprej.Alma kako sta vi dva z mojim zemotom.Ga folgaš.RABI TE.Mislim da mi dva z tvojim imava srečo da imava takšne parterje kot sta vi dva z mojim Jožeom.Lukec tebe pa pogrešam.Kje pa je naša matica.Moja rešiteljica.A ja.Gdaj koli sem na tleh grem na intrnet poiščem nekakšne življenske verze preberim ih in sem nazaj.Probajte če še niste.Rda vas imam.Mogoče bo to koga motilo to moje rada vas imam češ da je preveč prisno in kako lahko koga ima rada če nas ne pozna no jaz sem se naučila da vse kaj čutiš lepega in iskrenega moreš na glas povedat.To sem jaz.NOČKO

karin · Gost

Lepo si napisala in cestitam za toliko dobre volje ter poguma,ker ti si pogumna nasa Sandra!!!Mi imamo tudi tebe radi in uzadnic sem ze naso mamico ELI sprasevala kako kaj nasa Sandra.Veseli me da vse gledas pozitivno in upam da se nalezem te energije od tebe!!!Rabila jo bom.S Petro sva se zastekale in komi cakam da se vidive,cool punca je in ze ima izkusnje...Ceprav bi tudi tebe rada ze videla pa nikakor ne gre,toti stajerka.Ko bomo koncale to k... zdravljenje se pa mormo dobit in se smejat malo za nazaj in naprej seveda.
No pozdravi tvojo druzinico in drzi se se naprej.Se kaj slisimo...LP Very Happy

Sandra · Objavljeno: 23 Jan 2007 22:31 Naslov sporočila: sandra

vesela sem za tebe in petro da sta se ujele,ker čutim za tebe da nekoga rabiš,ker si takšna čustvena dušica.Zaradi tebe imam malo slabo vest,ker si rabila nekoga jaz sem padla v tisto mojo depresijiko da nisem bila sposobna se pogovarjat z nobenim i ti si dobila občutek da se usiljujes.Sory za to.Takrat senm preživljala pekel ve Eli.Glede srečanj jaz bi se rada z vami srečala se pre.Saj Ljubljana je eno uro vožnje iz Mb.Samo se moremo fiksno zmenit.Se enkrat sory da sem te malo zanemarila ne samo tebe ampak vse nas.Včasih si pa človek res ne more pomagat in rabi nekaj časa da se aklimatizira nazaj.Tud tvoji družinici lep pozdrav tako kot vsem nam forumcem.

karin · Gost

Ni panike Sandrica,se bo cas da se bove pogovarjale,razumem te da so bili ti meseci naporni zate in vem da bodo tudi moji.Res si samo zelim,da bi tudi jast bila taka kot ti in gledala vse pozitivno z masko ali brez.
Poklici ko bos lahko.Lep snezni dan ti zelim... Very Happy

ELI · Objavljeno: 24 Jan 2007 12:23 Naslov sporočila:

Živjo Sandrica,Karin, Petra...same punce.....

Sandra, sem te pogrešala, s Karin sva mislili,da bova sami na forumu ostali ha,ha...

Vem kako je,ko je človek depresiven in ne more nič, ni mu do ničesar ampak vse to bo minilo. Sem ti pa rekla, da se ti bo pogled na življenje popolnoma spremenil - dejansko človek začne ceniti stvari,ki jih prej ni in so se mu zdele samoumevne. In to spoznanje je nadvse pomembno. Taki ljudje postanemo bolj sočutni, pripravljeni pomagati ljudem v stiski, razumemo marsikaj kar povprečen človek ne, vidimo marsikaj kar drugi ne....... Hujšanje je pa normalno in če je človek v depresiji je dostikrat tudi brez apetita poleg tega pa pri tem zdravljenju itak večina shujša. Sandra, ti kar vztrajaj naprej ...se kaj slišiva.

Karin a ti pa še vedno čakaš na biopsijo? Ja, na infekcijski v Lj.je gužva in malo postelj. Petra a ti se tudi že zdraviš? Kako ti gre?

Tudi jaz si želim, da se enkrat vse dobimo ko bo tole obdobje zdravljenja mimo, mogoče pa že prej. Very Happy

Pozdravček.... Wink

alma · Pridružen/-a: 26.07. 2006, 12:53 Prispevkov: 44

Zivijo!

Ej, Sandra, hvala ti za lepe besede...in me veseli, da imas tudi ti nekoga ki je tam zate!
Saj pomagat nekomu, ki ga imas rad, ni nikoli tezko...Mislim, tezko je, ja, vcasih v tistem trenutku, ko moras pozret kak napad zivcnosti ali kaj podobnega, ampak na splosno ni. Pac si tudi jaz zelim, da bi mu bilo cim prej bolje in da se resi virusa!

Ceprav vcasih kar ne vem vec kaj si izmislit da ga spravim v dobro voljo, kadar se slabo pocuti - tudi ze v shopping sem ga peljala pa mu kaksno cunjico kupila, da se je pocutil lepsi Smile

Se mi zdi da je tudi to, da se slabo pocutis in se ti zdi da izgledas grozno, en velik problem - ce si predstavljam ko imam jaz 'slab dan' pa se mi zdi, da sem grozna in najraje ne bi sla nikamor in bi ostala doma v sobi pred tv - in da se tako pocutis skoraj vsak dan, ne more biti fajn. Poskusam kaj finega skuhat, pa kaksen zabaven film si sposodit, pa mu ustrec kadar si kaj posebnega zazeli...pa cajcke kuhat, pa piskotke pec...Pa mu povedat da zame se vedno dobro izgleda! Ker itak to drzi - jaz njega vidim taksnega kakrsen je bil pred zdravljenjem; s par kilami misic vec, z kozo, ki ni bleda in ocmi, ki niso rdece...ker to pride nazaj, itak! Se samo skriva... In ocitno tudi tvoj Joze to ve, Sandra! Smile

Ti kar tako pogumno naprej...bos videla, kmalu bos spet 'stara ti'! Samo brez virusa - drzim pesti!!!

Dajmo Sandra!!!!

In seveda, dajmo vsi ostali! Smile

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli