ELI
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 18:14
Prispevkov: 824
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 05 Maj 2008 13:22 Naslov sporočila: SIMPOZIJ O SOCIALNI VKLJUČENOSTI IN ZDRAVJU |
 |
|
Pozdravljeni!
Dne 23.4.2008 je bil v Ljubljani Simpozij na temo Socialna vključenost in zdravje, ki ga je organiziral Inštitut za varovanje zdravja RS in Ministrstvo za zdravje RS.
Na simpoziju je bila predstavljena problematika stigmatiziranih skupin med katere spadamo tudi oboleli s hepatitisom C. Jaz sem imela prezentacijo o stigmatizaciji obolelih s HCV – govorila sem o konkretnih težavah in problemih o katerih ste pisali na forumu (težave z zobozdravniki, na delovnem mestu, porodnišnicah, težave s katerimi se soočajo odvisniki okuženi s HCV, neosveščenost zdravnikov in poudarila, da je potrebno delati na večji osveščenosti mladih, zapornikov okuženih s HCV, širše javnosti...),ker vsi vemo, da je osveščenost o tej bolezni v naši državi na zelo nizki ravni.
Inštitut za varovanje zdravja RS bo z mednarodno mrežo evropskih strokovnjakov CORRELATION sodeloval v raziskavi o tej problematiki. Govorila sem z Dr.Dušanom Nolimalom,ki se aktivno ukvarja s socialno izključenimi skupinami, mu predstavila težave s katerimi se soočamo bolniki s HCV in prosil me je, da zbiramo zgodbe v katerih opisujete svoje težave. Zdaj imamo priložnost,da ne samo Sloveniji ampak tudi EU predstavimo probleme s katerimi se soočamo bolniki.
Prosim vas, če bi bili pripravljeni sodelovati – napisati svoje slabe izkušnje z zdravniki, delodajalci in sodelavci, metadonskimi centri, infektologi, zapori........
Karin, ti npr.opiši kaj se ti je dogajalo v porodnišnici kot bivši odvisnici in okuženi s HCV, Tadej s svojim osebnim zdravnikom, Sofija s sodelavci in vsem ostalim kar si pisala..... Poudariti moram, da ste k sodelovanju vabljeni vsi bolniki s HCV in ne samo odvisniki, ker se z enakimi težavami soočamo vsi – odvisniki, bivši odvisniki in vsi ostali,ki ste se okužili s transfuzijo, hemofiliki....VSI.
Svoje neprijetne izkušnje pišite pod rubriko – STIGMATIZACIJA OBOLELIH S HCV, ki sem jo odprla pod temo VI, KI VAS KARKOLI ZANIMA V ZVEZI S HEPATITISOM C !
Forumovci , resnično vam bom hvaležna za sodelovanje.
Mislim, da si vsi želimo, da zdravniki in javnost sprejme in obravnava bolnike s HCV kot vse ostale bolnike z različnimi boleznimi in zdaj imamo priložnost, da to GLASNO povemo in delali bomo na tem,da se zadeve spremenijo in zboljšajo. Če tega ne bomo naredili bolniki, se ne bo nič spremenilo in še veliko bodočih bolnikov se bo soočalo s stigmatizacijo s kakršno ste se vi in jaz in se še vedno kljub temu,da smo se nekateri že pozdravili.
Tukaj pa so še izjave ministrice za zdravje, direktorice IVZ RS in dr.Nolimala s simpozija,ki jih lahko tudi pokomentirate in napišete svoja mnenja o navedeni problematiki.
. IZ GOVORA MINISTRICE, direktorice IVZ in Nolimala :
SOCIALNA IZKLJUCENOST IN ZDRAVJE
Mazej Kukoviceva: Širiti moramo zavest o
sprejemanju drugacnih -
Ministrica za zdravje
Zofija Mazej Kukovic je na vcerajšnjem strokovnem
simpoziju Socialna vkljucenost in zdravje v
organizaciji Inštituta za varovanje zdravja
poudarila, da moramo v Sloveniji širiti zavest o
sprejemanju drugacnih. "Clovek se lahko
socializira, pocuti koristnega sebi in drugim šele
tedaj, ko se ponovno vrne v delovno okolje," je
dejala.
Povsod po svetu problem najlažje rešujemo tako,
da si izpred oci umaknemo tiste, ki niso po naših
merilih, je dejala. "Premalo se ukvarjamo s tem,
kako te ljudi povrniti v normalno delovno okolje.
To pa je najvecji doprinos, ki ga lahko naredimo,"
je prepricana ministrica. Po njenih besedah je
namrec stigmatizacija ranljivih skupin mocno
prisotna.
"Rešitev za ljudi, ki imajo omejitve, ni zgolj v
medikamentih," je dejala. Pri tem je poudarila
vkljucenost zlasti v delovno okolje, saj se le tako
lahko clovek pocuti koristnega sebi in drugim. Kot
pravi ministrica, gre za stik, ki ga moramo v družbi
gojiti ves cas, namrec, da ne odmikamo drugacnih.
"Najhujše se mi zdi, da so povsod po svetu
previsoke locnice med tistimi, ki smo se definirali,
da smo 'pravi', in med tistimi, ki smo jih dolocili, da
niso. Naša kultura pa se odraža v tem, ali znamo
te locnice nižati in živeti kot ena vrsta," je dejala
Mazej Kukoviceva. Kot je še izpostavila, imamo v
Sloveniji dva pomembna zakona, ki pripomoreta k
cim manjši socialni izkljucenosti in sicer zakon o
pacientovih pravicah in zakon o duševnem zdravju,
ki je pred vladno obravnavo.
V.d. direktorice Inštituta za varovanje zdravja Nina
Pirnat je dejala, da posamezniki in skupine, ki so
zaradi dolocenih življenjskih okolišcin še posebej
izpostavljeni tveganjem za zdravje, pogosto
predstavljajo sivo populacijo, ki je zdravstvene in
socialne službe ne dosegajo. "Njihova skupna
znacilnost je socialna izkljucenost, stigmatizacija in
težka dosegljivost. Strokovni javnosti je ta
populacija pogosto skrita in je zato ne obravnava,"
je izpostavila.
Po besedah Pirnatove je pomemben del
nacionalnega programa Inštituta za varovanje
zdravja že vrsto let program promocije zdravja
med ranljivimi skupinami, vanj pa se vse bolj
vkljucujejo tudi obmocni zavodi za zdravstveno
varstvo po vsej Sloveniji. "V prihodnosti se
moramo usmeriti v zbiranje relevantnih podatkov
ter v pripravo strategije za prilagajanje
zdravstvenih in socialnih sistemov, ki bodo
izboljšali kakovost življenja vseh, zlasti najbolj
prikrajšanih skupin," je poudarila.
Obenem je izpostavila, da je treba zagotoviti tudi
aktivne oblike zdravstvenega varstva, ki bodo
dosegljive in primerne za posamezne ciljne
skupine. "Razvijati moramo programe in zagotoviti
pluralnost v izvajanju storitev," je še ocenila. Vir:
STA, 23. 4. 08
Poudarki iz pogovora z Dušanom Nolimalom iz
Centra za promocijo zdravja na IVZ
● V Evropi je izkljucenih od 9 do 22 odstotkov
prebivalcev, podatkov za Slovenijo ni. Po raziskavi
iz leta 1984 je bilo izkljucenih dobrih 6 odstotkov
ljudi, najvec na socialnem in ekonomskem
podrocju. Danes je situacija slabša. Veliko je težav
na podrocju brezdomstva, migracij, duševnih
motenj in odvisnosti.
● Pri nas smo uradno dobro razvili mrežo pomoci
za osebe odvisne od prepovedanih drog. »Vendar
dostopnost ni isto kot dosegljivost. Ugotovili smo,
da je vrsta potreb, ki jih osebe z odvisnostjo imajo,
a jih programi ne zadovoljijo.« Te osebe si želijo
vec pogovorov, razumevanja in vkljucevanja. Ne
želijo le dobiti metadona in oditi. Mnogi hocejo
vplivati na svoje zdravje, a imajo premalo
možnosti. Osebam z odvisnostjo so kršene pravice
do sodelovanja.
● Težave so pri komuniciranju razlicnih strok in
sektorjev, na primer zdravstva in sociale, ceprav je
ravno tu usklajeno delovanje nujno. Tukaj manjka
vmesni clen, ki je bil ukinjen, to je Urad za droge.
To se zelo pozna.
● Že pred daljšim casom smo pripravili nacionalni
program za droge. V njem je skoraj idealna
strategija, a ji ni sledil akcijski nacrt z izvajalci, roki
in financami. Vmes se je zaprl Urad za droge.
Dokumentacijski center ni nikoli zaživel. Težavo
imamo z informacijsko podporo. Veliko nevladnih
organizacij životari ali pa so nekatere nehale
delovati.
● Komisija za droge z razlicnih ministrstev se ni
sestala že nekaj let.
● Ljudi v stiski je danes ogromno in potrebe po
pomoci so vsak dan vecje.
● Vsa populacija, ki je na metadonu, to je okoli
3.000 ljudi, bi morala nadaljevati neko obravnavo,
da bi prišla iz »vegetiranja« v spodbudno okolje, a
teh visokopražnih programov je premalo.
● V zadnjem casu je bilo veliko pobud nevladnih
organizacij, da bi Urad za droge spet oživel. Vir:
Dnevnik, 23. 4. 08 (5) |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
