Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Sem v 14 tednu zdravljenja. Ves ta čas sem v bolniški. Sem stara 47 let. Zelo je hudo. predvsem zaradi depresije. Zdi se mi, da ne bom vzdržala. Vsak dan je muka.
Prva dva meseca je bilo tako hudo, da so me dvakrat odpeljali z rešilcem v bolnico. Zdravniki so me tam prepričevali naj prekinem zdravljenje. Jaz pa vem, da z tem virusom ne morem živet.
Najbolj je hudo, ker ne vem če bo moja bitka uspešna.
Imela sem virusno breme 547.000, po enem mesecu je le malo padlo na 92.000.
Imam genotip 1 in predvidoma se bom zdravila 1 leto.
Zelo bi mi pomagalo, če bi imela kontakt z kom, ki je v podobni situaciji kot jaz. Nisem narkomanka in ne vem kako dolgo sem že okužena.

m3 · Pridružen/-a: 14.05. 2009, 12:00 Prispevkov: 21

Pozdravljena,dobro ti gre,del zdravljenja je za teboj...zdej pa naprej do konca.Da se,vem,šla sem čez to ,isto genotip1,1let je trajal,kako smo dobl to zadevo ta moment sploh ni pomenbn,pa verjem, da se pregurat,jest sm imela tudi zelo pestro,depresije,agresije,do totalnga obupa,tudi misli o smrti...
Ej,danes sem že 2 leti negativna,počutm se uredu,ko gledam nazaj se mi zdi kot nočna mora.
Virusno breme ti pada..,bodi redna in natančno jemlji terapijo ne spuščat odmerkov,poznam ljudi ki so spuščal odmerke,ni bilo uredu.
Pojdi v naravo,ne ostajaj sama,to ti počne kemija,to nisi ti,ja ma da ti sesuje virus,veš da se mora nekje poznati tudi drugje,pol je itak kot da bi odrezal.
Jest sem bila sama z otrokoma...,3in9letnico,..pa sem zmogla,krvna slika sesuta,spala tudi nisem ponoči pomirjeval nisem jemala.
Zelo mi je pomagalo ,če sem se pgovarjala z bližnjimi,včasih sem bila tudi zmedena,pa to vse mine.Saj ti še pišem,vem da zelo potrebuješ to,vem kaj govoriš,vem kako ti je in verjemi da se in zmogla boš.
_________________
m3

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Hvala za vzpodbudo, moram vzdržat, druge ni...

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Dobila sem izvide merjenja po 14 tednu. Virus je še prisoten. Niso mi pa merili vrednosti. Kdaj se zdravnik odloči in prekine zdravljenje? Očitno je moje zdravljenje neuspešno.
Problem so moja leta 47 in pa tip 1b.
Se je kdo že pozdravil v starejših letih z tem tipom virusa?
Sem zelo obupana. Kaj naredit, da bi povišala levkocite?

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Odločla sem se da napišem svoje občutke, saj je ta forum nekaterim velika opora.
Jaz sem imela največ težav z depresijo, vsaj tako so rekli. Že od začetka zdravljenja sem zdravnikom govorila, da čutim, da mi nekaj manjka v krvi. Osnovne krvne preiskave so bile normalne, zato so me seveda poslali k psihiatru. Ta me je nafilal z tako močnimi pomirjevali in antidepresivi, da sem bila popolnoma brez lastne volje. Zjutraj sem rabla veliko napora, saj se mi ni ljublo niti vstat. Šlo je tako daleč, da sem ohromela. Zahvaljujem se zdravniku na urgenci, da mi je naredil dodatno preizkavo krvi in ugotovil pomanjkanje kalija. Pomirjevalaa in antidepresive so mi seveda ukinili.
Do tega pridee zaradi sekiranja in šokov, ki sem jih prestajala v prejšnjem letu, ko so mi odkrili virus.
Velikokrat sem zaradi neinformiranosti mislila, da umiram. ( povečana jetra, čakanje na izvid ko te testirajo še za HIV, biopsija jeter je pokazala začetek vnetja na jetrih - splošna zdravnica je rekla da imam cirozo - infektolog pa da ne, ...) Skratka bilo je preveč. terapijo težko prenašam, nisem sposobna iti niti v trgovino, kaj šele v službo.
Najtežja bitka pa je z samim sabo. veliko sem se ukvarjala z duhovnostjo in sem ugotovila, da nimam pojma. Ta bolezen te prisili, da se spremeniš. Imela sem trenutke, ko sem obtoževala vse in videla črno najbljižje. Od partnerja sem pričakovala več in seveda ni zmogel, takšen pač je. Ljubila sem ga prej in ga zdaj poskušam razumet da pač da koliko zmore. Tudi on je samo človek. Ko me začnejo obdajati črne misli, se poskušam preusmerit in zamotit. Kot, da bi me nekaj potegnilo tja. Zdi se mi, da to več nisem jaz. Dopovedujem si, da bo vse minilo in bom spet dobila moje življenje nazaj. Nehala sem se spraševat kje sem dobila to sranje. Čim večkrat si vizualiziram kako bo, ko bo konec. Vedno enkrat mine. Zdi se. da bo trpljenje večno. Včasih jokam, ker imam občutek, da moje telo več ne zmore, pa pride naslednji dan, ko se boljše počutim. Ubrala sem taktiko, ko poskušam odmisliti, da sem bolna. Vedno sem želela slikat, zdaj sem naredila kar nekaj slik. Prisilim se, da delam kar me veseli in vzdržim še pol leta. Ne sprašujem se več ali je zdravljenje uspešno, kakor koli mi je usojeno minilo bo. Še bom srečna in živim za ta cilj. Nekaj pa se učim, LJUBIM SVOJE TELO takšno kot je in tudi jaz sem pomembna v tem stvarstvu. Tudi jaz lahko zmagam.
Ta bolezen mi je bila dana, da se spremenim in si odpustim.
Pomembno je, da smo v tem trenutku tukaj in zdaj.

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Po 5 mesecih virusno breme pod 30....Tooooooooooooooo

kuverta · Pridružen/-a: 01.02. 2013, 11:36 Prispevkov: 5

super, sem vesela zate! vcasih se se spomnim in pridem sem pogledat kako gre...kar tako naprej!!!

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Hvala. Vendar pa me čaka še pol leta,... in imam spet probleme z kalijem. Upam, da bom vzdržala.
Lepo se imej

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Zanima me ali ima kdo podobne izkušnje s padanjem kalija pod mejo normale v času zdravljenja. Jem veliko banan, rozin in zelenjave, pa vseeno pade pod mejo normale. To povzroča moteno delovanje živčnega sistema: težko hodim, se nekontrolirano gibam, sem živčna, mi je slabo, srce nagaja... Zdravniki mi dajo šumeče tablete ampak se je tokrat kalij po terapiji dvignil samo za 0,10.
Če bo le kdo odgovoril bom zelo vesela.

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Moram nekaj napisat o zdravstvu
Mučim se že celo terapijo, mislila sem, da je to normalno a so bile reakcije le prehude. ugotovili so mi pomanjkanje kalija in povišan kortizol. Bila sem že vmes paralizirana...sedaj so me poslali na nadaljne preiskave. a tu se začnejo problemi. K endokrinologu so me naročili čez 6 mesecev. Šla sem privat in za en list, ki ga je napisal sem dala 50 eur. Sedaj so me poslali k nefrologu, saj sem bila že tako izčrpana, da niti k zdravniku nisem mogla. So me vozli. Prosila sem in rotila sem naj mi kdo pomaga...Že mesec in pol čakam kdaj me bodo sploh naročili...še vedno nič. Počutje je malo boljše, saj jemljem Aldactone in Kalinor. Infektilog vztraja, da težave niso od terapije. Vse spremembe v krvi povzročajo oslabelost in depresijo. Psihiater je rekel, da mi ne more pomagat. Vse se vleče že od oktobra , ko so me prvič peljali napol mrtvo na urgenco. Izvidi se izklučujejo in ne kažejo na odpoved ledvic. Je imal kdo težave z ledvicami v času zdravljenja?
Vsak dan se trudim, da preživim, sem že čisto apatična in utrujena. Zdravnica je celo rekla, da se zna zgodit, da bom imela težave tudi po koncu zdravljenja. Mi bo sploh kdo pomagal ali me bodo pustili umret. ne morem več...
Vsak dan zbiram voljo, da nadaljujem z terapijo.
po 7 mesecih sem negativna in sedaj po 9 mesecih zgubljam upanje, čeprav vem, da sem dala večino skozi. bom še kdaj normalno hodla, tekla, se bom še kdaj zbudila brez bolečin... bom imela še kdaj svoje življenje...želim ga nazaj...

ELI · Objavljeno: 23 Jun 2013 17:18 Naslov sporočila:

Živjo,

midve sva se kar nekajkrat slišali če se ne motim. Vem kako trpiš in da je zate zdravljenje še posevbej težko. Ampak prišla si do točke,ko virusa praktično ni več in lahko ti rečem samo.....vsaka ti čast, da si zdržala vse to. in vedi, da se ti bo vse to obrestovalo. In ko se boš ozrla nazaj si boš rekla.....SPLAČALO SE JE TRPETI.
Kar se pa tiče našega zdravstva pa ....nimam besed. Sama dobro vem kako težko je dobiti zdravnika po redni poti, koliko mora človek sam plačevati, da pride pravočasno na vrsto.......

Držim pesti zate še naprej..... Wink

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Hvala Eli, veliko so mi pomenili pogovori s tabo. Občudujem tvoj pogum, saj imaš sama velike težave in še drugim pomagaš.
Izhajam iz zdravniške družine (starša sta že umrla) a sedaj ugotavljam, da je zdravstvo pri nas v popolnem razsulu. Vseeno jim je če mi trpimo. Glavno, da oni služijo. Res sem že jezna in obupana.
Najhujša pa je aroganca, ko te nočejo slišat...
Nekdo bi moral odgovarjat...

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

No, pa sem prišla skoraj do konca, upam. Sem precej zdelana, vendar ne tako boga kot sem bila. Nekako lažje prenašam vse skupaj, so dnevi ko še obupujem vendar vsaj hodim. Sem brez kondicije in po koncu terapije upam, da jo dobim nazaj. Sem skoraj brez las ampak to je še najmanj. Komaj čakam, da začnem spet delat in normaliziram življenje. V času zdravljenja se je odnos z partnerjem ohladil. Upam, da ga bom obnovila.
Planov za prihodnost imam veliko. Predvsem pa vem, da se ne smem več sekirat za nepomembne stvari, za nič in da se moram vedno spominjati kako je življenje kratko. Pomembna sem samo jaz in nič drugega ter vsak trenutek, ki ga živim. moja prijeteljica umira za rakom, jaz sem pa mogoče še dobila možnost.
Držim pesti za vse, ki ste na začetku zdravljenja in vzamimo odgovornost za svoje zdravje v svoje roke.

sama · Pridružen/-a: 19.03. 2012, 19:59 Prispevkov: 17

Tako, pa sem kot nova. Zdravljenje je bilo oktobra zaključeno. Vsak dan se boljše počutim. Trudim se pozabit vse kar se je dogajalo in se veselim življenja, da sem dobila novo priložnost. Ne razmišljam ali bom čez 6 mesecev še vedno negativna. Verjamem, da mi je uspelo....

ELI · Objavljeno: 08 Nov 2013 08:31 Naslov sporočila:

Živjo,

Full sem vesela, da ti je uspelo in da to veselo novico deliš z nami na forumu. To je pomembno, ker danes še vedno marsikdo misli, da je to neozdravljiva bolezen kar pa ni res. Zelo ozdravljiva je.

Vsekakor se nam še kaj javi in napiši kakšno vzpodbudno besedo za naše bolnike, ki jih zdravljenje še čaka.

lep pozdravček....eli Laughing

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli